Kakšen je vaš pogled na EU iz njene prestolnice?
Prešeren, lahko rečem. Nudi širok razgled na številne narode in kulture, ki se tu srečujejo in povezujejo. V Bruselj prihajajo izbrani in največkrat perspektivni ljudje. Že v izboru Slovenk in Slovencev lahko tu srečaš zelo zanimive ljude, kaj šele širše, v izboru vseh 28 članic EU?
Kako gledate na trenja, ki EU pretresajo v zadnjem času? (Brexit, Francija, Italija …)
Bruselj je kakor srce, ki organizem EU oskrbuje z obtokom krvi. Seveda, srce je lahko zdravo, lahko pa tudi oboli in tu je srčni bolnik. Je Evropa že tako daleč? Blokade rednega in usklajenega delovanja evropskih institucij s strani nekaterih njenih članic kažejo na razrahljano povezavo, na preslabotno uveljavitev enega od glavnih načel EU, to je, načela: enost v različnosti. Ko prevladajo močni nacionalni interesi, se postavi pod vprašaj smiselost in donosnost skupnega bivanja pod isto evropsko streho, v istem domu EU. To je voda na mlin raznim populizmom. Poenostavljene in všečne rešitve, ki so narekovale Brexit, so se izkazale za lažne in neutemeljene. Kampanja za referendum o brexitu je leta 2016 napihovala britanski ponos, čut neodvisnosti, lastni družbeni in pravni sistem. Ločitev, ki se obeta po štirih desetletjih skupne poti, je pokazala čisto nekaj drugega, cel kup nevarnosti za pravice ljudi, zha podjetaja, za znanstvenike, za zagotavljanje varnosti v Evropi. V to past populističnih poenostavitev lahko padejo tudi druge članice EU, kot so Italija, Francija …
Zakaj po vašem mnenju danes prihaja do teh trenj, se evropski narodi še nismo naučili premostiti medsebojnih razlik?
Očitno je Evropa še v začetni fazi konsolidacije. Za to je po eni strani potreben čas, nabiranje iskušenj in po drugi močna volja, da se problemi rečujejo sproti na dialoški ravni. Če se vrnemo nazaj k brexitu, lahko ugotovimo kako slabo se poznamo in poslušamo med seboj po vseh teh desetletjih. Britanci še vedno ne razumejo Evropske unije, ne politiki, ne ljudje. Še vedno ne razumejo, kako deluje, kdo odloča, na katerih načelih je utemeljena. In Evropa še vedno ne razume posebnosti Britancev, njihove demokracije, njihovega odnosa do sveta. In tudi drugi se verjetno med seboj ne poznamo ničbolje. Tu se rojevajo in poglabljajo prvi razkoraki. Okrepimo jih lahko še s predsodki in ustaljenimi klišeji.
Je Bruselj kot multikulturna prestolnica lahko celotni Evropi zgled sobivanja različnih kultur, narodov?
Po eni strani da, po drugi pa ne. V pozitivnem smislu je Bruselj res odprta in dialoška multikulturna prestolnica Evrope. Bruselj pa seveda ni samo evropska četrt, za katero velja ta dialoška in multikulturna odprtost, v njem je veliko četrti, kjer ljudje živijo v getih, npr. arabska in afriška četrt. V tem smislu Bruselj postaja nevarno mesto, po delikvenci je na prvem mestu v Evropi. V arabski četrti Molenbeek živi blizu sto povratnikov, radikaliziranih borcev iz Sirije. Večmesecev se je tam uspešno skrival atentator Salah Abdeslam, ki bi se moral razstreliti pri stadionu v Parizu. Našla ga ni ne policija, ne specialci, ne interpol, po dolgih mesecih je žensko, ki je vsak dan naročila po večpic, policiji naznanill raznašalec pic. Ko je policija vdrla v hišo, je našla terorista Abdeslama in nekaj njegovih privržencev. V tem drugem smislu Bruselj nikakor ne more biti zgled drugim evropskim prestolnicam.
Kako se to odraža v Slovenskem pastoralnem centru Bruselj?
Slovenski pastoralni center v Bruslju zbira slovenske vernike, ki so zaposleni v različnih evropskih ustanovah. Smo torej v tesnem, rekel bi, vsakodnevnem stiku z delovanjem evropskih ustanov, v katerih naši ljudje delajo in torej soustvarjajo podobo evropske prestolnice, Bruslja. Podobno smo povezani s Slovenkami in Slovenci, ki delujejo v Luksemburgu in Haagu. V vseh treh skupnostih se zbirajo predvsem mladi starši z otroki. Zato dajemo poudarek predvsem družinski pastorali, mlade starše z otroki zbiramo na septemberskem vzgojno-družinskem seminarju in na drugih družinskih srečanjih. Zelo obiskane so mesečne družinske maše.