(+32) 489 78 35 32 zvones@gmx.de
Seite wählen
Komentar bil objavljen v verskem tedniku Družina (izdaja 12, letnik 65)
S: družina 12-13/15-štrubelj1  (kor)

JEZUS MOLI, DA NE OPEŠA MOJA VERA

Cvetna nedelja

Na cvetno nedeljo beremo letos Lukovo poročilo o Jezusovem trpljenju in smrti. V evangelijih imamo štiri poročila, ki jih imenujemo tudi pasijon. Vsak evangelist je pasijonu dal svojo značilno noto. V pričujočem razmišljanju bom poskušal odkriti utrip evangelista Luka, ki je evangelist božjega usmiljenja in odpuščanja.

Jaz pa sem molil zate, da ne opeša tvoja vera. Te besede Jezus nameni Petru, še preden je v spremstvu treh učencev odšel na vrt Getsemani. Zanimivo je, kako Jezus nadaljuje: »Ko se boš nekoč spreobrnil, utrdi svoje brate.« Očitno je s temi besedami napovedal Petrovo izdajo oziroma utajo. Med procesom ga je trikrat zatajil. V Lukovem evangeliju je Jezus vse pomembne odločitve sprejel med molitvijo. Tako je tudi molil za svojega učenca, ki ga bo izdal, molil je, da ne bi opešala njegova vera. Molil je, da bi se spreobrnil in da bi bil sad njegovega spreobrnjenja utrditev vere njegovih bratov. Ta značilni Lukov poudarek se v pripovedi Jezusove zgodbe trpljenja in smrti prepleta kot filigran. Odkrijemo ga najprej v ljubkem in prisrčnem prizoru, ki je lasten le evangelistu Luku. Potem ko je Peter trikrat zatajil Jezusa, je Luka zapisal: »In Gospod se je obrnil in se ozrl na Petra in Peter se je spomnil Gospodove besede, kako mu je rekel: Preden bo danes petelin zapel, me boš trikrat zatajil.« Jezusov ljubeč pogled na učenca, ki je grešil! Še predno grešim, še predno postanem izdajalec sebe in Boga, Jezus moli zame, moli, da ne opeša moja vera. Po grehu me pogleda z ljubečim in usmiljenim pogledom. Jezusov pogled je poln ljubezni, usmiljenja in odpuščanja. Ob njem se je Peter bridko zjokal. Ob njem je dano tudi meni, da izjočem svojo krivdo, da operem svojo dušo in postanem bel kakor sneg.

Jezusova molitev na križu: Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo! Spet molitev. In le pri Luku beremo pomenljivo Jezusovo prošnjo, naj Oče preganjalcem in ubijalcem odpusti, ker ne vedo, kaj delajo. Luka je bil zdravnik in človekoljub, pozoren in občutljiv za človekovo trpljenje, za vse, kar človeka razčloveči in mu jemlje dostojanstvo. Jezus z molitvijo za odpuščanje razodene globine božje ljubezni. Ta ljubezen gre tako daleč, da zmore v svoje usmiljenjo srce sprejeti tudi hudodelce. Bog je ljubezen in odpuščanje. Najgloblje se je razodel prav na križu, v molitvi za odpuščanje. Evangelist Luka gre še dlje. Medtem ko evangelista Marko in Matej omenjata dva razbojnika, ki sta bila križana z Jezusom, se omejita le na ta podatek in da sta ga skupaj z drugimi zasramovala. Luka v enem od dveh vidi upanje in spreobrnjenje. Spoznal je svojo krivdo in Jezusa prosil, naj se ga spomni, ko pride v svoje kraljestvo. Nato pa Jezusova tolažilna beseda: »Danes boš z menoj v raju.« Sporočilo tudi za nas! Po vsakem priznanju greha in krivde smo z Jezusom v raju, smo odrešeni, popolnoma osvobojeni. Milost, ki jo prejmemo v zakramentalni odvezi, spovedi, je ponovitev prizora Jezusovega odpuščanja na križu. Na križu svojega življenja nismo sami, Jezus moli z nami in nam sproti tudi odpušča.

Že se je začela svetiti sobota. S to trditvijo evangelist Luka sklene svojo pripoved. V liturgični različici beremo: »Bil je dan pripravljanja in bližala se je sobota.« Dobesedno, tako beremo tudi v svetopisemski opombi k temu stavku, pa je Luka zapisal: Svetiti se je začela sobota. To je upanja poln sklep. Po tako tragičnih dogodkih Jezusove obsodbe in smrti je že začela sijati luč, luč vstajenja. Vsakič, ko na križu življenja umremo sebi, zasije luč darovane ljubezni, luč našega vstajenja. Hvala ti, dragi evangelist Luka, humanist evangelija, da si nam Jezusa prikazal tako globoko in pristno človeško, da vedno znova približuješ utrip božjega srca, ki je ljubezen in odpuščanje.

 

navedek: Vsakič, ko na križu življenja umremo sebi, zasije luč darovane ljubezni, luč našega vstajenja.