Evropa v senci brexita
Prva slovenska tiskana knjiga je Abecednik, Trubar jo je skupaj s Katekizmom izdal leta 1550 v gotici, pet let kasneje še v latinici. Zadnjih nekaj let v Bruslju kroži rečenica, da je problem Evrope zaobsežen v prvih treh črkah abecede: ABC. Pod A je Amerika, ki pod Trumpovo administracijo Evrope ne jemlje resno, partnersko, pod B je brexit, odhod Velike Britanije iz Evropske unije, pod C pa je v angleščini, China, to je Kitajska, ki z rastočo močjo svetovne velesile ekonomsko spodriva Evropo. Sam osebno bi tem trem črkam dodal še četrto, to je: E, pri čemer mislim na Evropo samo, na njeno šibko identiteto, na njeno duhovno izpraznjenost.
Sredi januarja smo z zanimanjem spremljali dogajanje v Veliki Britaniji, kjer so v londonskem parlamentu glasovali o brexitu. Presenetil nas je izid glasovanja. Predlog britanske premijerke Therese May o sporazumnem odhodu iz EU je bil 15. januarja 2019 zavrnjen s 432 glasovi, za jih je glasovalo le 202. Naravnost zgodovinski poraz, so komentirali mediji po vsem svetu. Že naslednji dan, 16. januarja 2019, je bilo, na predlog opozicije, glasovanje o nezaupnici premierki Mayevi. Spet presenečenje: 306 za odstop, 325 proti. Ali ni to malo skregano z logiko, smo se spraševali. Pojasnilo sem našel v komentarju nemškega časopisa Süddeutsche Zeitung, kjer je novinar v četrtek, 17. januarja zapisal, da je v politični britanski godlji oslabljena premijerka May lahko zelo uporabna premijerka. Tako smo spet pri političnih igricah, izigravanju, egoističnemu izpostavljanju lastnih, strankarskih interesov.
Ali se ni zgodba o britanskem referendumu za izstop iz EU junija 2016 začela na podoben način? Takratni premijer David Cameron je izpeljal referendum, da je politično rešil svojo kožo. Na podoben način se je v pripravi pogajanj o izstopu Velike Britanije iz EU, do lastnega parlamenta, obnašala tudi Theresa May. Skupno dobro, za kar naj bi v prvi vrsti skrbela politika, v Evropi in Veliki Britaniji predstavniška demokracija, je potisnjeno v ozadje. Zato ni čudno, da je med ljudmi, tu lahko izenačimo Evropo in Veliko Britanijo, čedalje več apatije in nezadovoljstva.
Izpraznjeni družbeni in politični prostor pa v sedanji uri evropske zgodovine s pridom izrablja populizem. Ja, tudi ta je del zgodbe o referendumu za brexit. Kampanja za referendum je bila leta 2016 zgrajena na neresničnih mitih, lažeh, poenostavljenih rešitvah. Napihovala je britanski ponos, čut neodvisnosti, lastni pravni in družbeni sistem, vrojeno misel, da z evropske celine na otok tako in tako še nikoli ni prišlo nič dobrega. Ločitev, ki se obeta po štirih desetletjih skupne poti, je pokazala nekaj čisto drugega, cel kup nevarnosti za pravice ljudi, za podjetja, za znanstvenike, za zagotavljanje varnosti v Evropi. Nemčija in Francija, Belgija in Nizozemska so že začeli usposabljati dodatne carinike v pristaniščih in na letališčih, če bi slučajno prišlo do trdega, to je, nedogovorjenega brexita.
Trenutno lahko samo ugibamo, kaj bo sklep te zgodbe: Nova pogajanja, podaljšanje termina za dogovorjen izstop po 29. marcu 2019, nedogovorjeni izstop ali celo, kar bi si mnogi želeli, ponovni referendum? Ne glede na izid, si lahko želimo, da bi ohranili tesne stike in odnose na prodročjih znanosti, umetnosti, kulture, varnosti, zunanje politike, le-ti so še bolj pomembni kot zgolj ekonomsko uspešne povezave.
Ker moje pisanje ne želi biti dnevno politični komentar, ampak razmišljanje kristjana za kristjane, bom sklenil z mislijo na naš krščanski doprinos k skupnemu dobremu, k rasti v osebni in družbeni odgovornosti, k spodbujanju zaupanja. Sveti Janez Bosko je vzgajal mlade s priporočilom, naj postanejo dobri kristjani in pošteni državljani. Eno ne izključuje drugega.
Na eni od porok, ki sem ji bil priča kot duhovnik, je nevestin oče pred molitvijo očenaša povedal tole. V zakonu so pomembne tri črke: A, to je čas ko fant in dekle, mož in žena skupaj rasteta, črka H, to je takrat, ko morata vzporedno, vsak zase, izoblikovati svojo individualnost, in črka V, ko grozi nevarnost, da se razideta. Pri pozdravu miru sem tem trem črkam dodal še črko O. Le-ta se mi zdi najbolj krščanska, ker simbolizira krog, občestvo. V kolikor se kristjani združujemo v dobrem, lepem in poštenem, ko pri evharistiji stopamo v krog solidarnosti, pričujemo za Boga, ki je občestvo. Kjerkoli živimo, lahko ustvarjamo ozračja zaupanja, oaze smisla, stezice upanja. Koder je dobrota in ljubezen, tam je Bog. In mir! S papežem Frančiškom si zaželimo dobrih politikov, ki bodo v službi skupnega dobrega, v službi miru.
